[av_heading tag=’h3′ padding=’10’ heading=’Štiri rotarijska vprašanja’ color=” style=’blockquote modern-quote’ custom_font=” size=’34’ subheading_active=” subheading_size=’15’ custom_class=” admin_preview_bg=”][/av_heading]
[av_hr class=’invisible’ height=’50’ shadow=’no-shadow’ position=’center’ custom_border=’av-border-thin’ custom_width=’50px’ custom_border_color=” custom_margin_top=’30px’ custom_margin_bottom=’30px’ icon_select=’yes’ custom_icon_color=” icon=’ue808′ font=’entypo-fontello’ admin_preview_bg=”]
[av_one_half first min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]
[av_heading heading=’Ali je resnično?’ tag=’h3′ style=” size=” subheading_active=” subheading_size=’15’ padding=’10’ color=” custom_font=” admin_preview_bg=”][/av_heading]
[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Polihistor Janez Vajkard Valvasor je v Slavi Vojvodine Kranjske opisoval resnične lepote, znamenitosti, šege in navade ter neobičajne pojave na območju Slovenije ob koncu 17. stol. Na več kot 3.500 straneh in v več kot 500 bakrorezih, ki jih je izdelal sam, je opisal tedanje življenje. In čeprav je Valvasor verjel v vraže o čarovnicah in grdobcih, pa je njegov zapis veren odsev tistega časa.
Valvasor je za raziskavo presihajočega Cerkniškega jezera, ki je bila objavljena v Slavi vojvodine Kranjske, leta 1687 kot prvi Slovenec prejel priznanje in bil izvoljen za člana angleške kraljeve družbe, Royal Society, v Londonu.
[/av_textblock]
[/av_one_half]
[av_one_half min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]
[av_image src=’https://www.rc-carniola.si/wp-content/uploads/2018/02/Jezero_web-2.jpg’ attachment=’674′ attachment_size=’full’ align=’center’ styling=” hover=’av-hover-grow’ link=” target=” caption=” font_size=” appearance=” overlay_opacity=’0.4′ overlay_color=’#000000′ overlay_text_color=’#ffffff’ animation=’pop-up’ admin_preview_bg=”][/av_image]
[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Cerkniško jezero
[/av_textblock]
[/av_one_half][av_one_half first min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]
[av_heading heading=’Ali je pošteno do vseh?’ tag=’h3′ style=” size=” subheading_active=” subheading_size=’15’ padding=’10’ color=” custom_font=” admin_preview_bg=”][/av_heading]
[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Cehovska pravila srednjeveških pekov so bila poštena, enaka za vse. Kdor jih je kršil, je bil kaznovan. Nepoštenje ni bilo samo sramotno, temveč tudi ostro kaznovano. Peka, ki so ga v srednjeveški Ljubljani zasačili, da je pekel manjše hlebce od zapovedanih, so zaprli v posebno kletko in ga ob splošnem zasmehovanju meščanov s Čevljarskega mostu namočili v Ljubljanico.
Dandanes ulična gledališča v spomin na ta običaj vsako leto uprizorijo namakanje goljufivih pekov v Ljubljanico na avtentičnem prizorišču.
[/av_textblock]
[/av_one_half]
[av_one_half min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]
[av_image src=’https://www.rc-carniola.si/wp-content/uploads/2018/05/Cevljarski-most_web-2jpg.jpg’ attachment=’1064′ attachment_size=’full’ align=’center’ styling=” hover=’av-hover-grow’ link=” target=” caption=” font_size=” appearance=” overlay_opacity=’0.4′ overlay_color=’#000000′ overlay_text_color=’#ffffff’ animation=’pop-up’ admin_preview_bg=”][/av_image]
[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Čevljarski most
[/av_textblock]
[/av_one_half][av_one_half first min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]
[av_heading heading=’Ali spodbuja dobro voljo in prijateljstvo?’ tag=’h3′ style=” size=” subheading_active=” subheading_size=’15’ padding=’10’ color=” custom_font=” admin_preview_bg=”][/av_heading]
[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Kozolec je posebnost slovenske kmečke arhitekture. Kot lesena, s strani odprta stavba za sušenje sena in drugih poljskih pridelkov je še vedno v uporabi po Sloveniji in tudi v primestnih naseljih v okolici Ljubljane. Zanimiv je kontrast več kot dvesto let starih kozolcev in bližnjih stolpnic.
Kozolec je lahko enojni ali dvojni, ki mu rečemo tudi toplar. Nekateri so bili v svojih časih narejeni brez enega samega žeblja in veliko spretnosti, složnosti in prijateljstva je bilo potrebno pri postavljanju teh lesenih lepotcev. Dobro voljo pa so kozolci sprožali tudi ob spravilu sena. Seveda je šlo ob tem kmečkem opravilu za druženje in skupinsko delo, pogostokrat pa se je pod noč na kopicah suhe dišeče trave “zgodila” tudi ljubezen.
Kdo ve, če se to sem in tja ne dogaja še dandanes…
[/av_textblock]
[/av_one_half]
[av_one_half min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]
[av_image src=’https://www.rc-carniola.si/wp-content/uploads/2018/05/Kozolec_web-1.jpg’ attachment=’1055′ attachment_size=’full’ align=’center’ styling=” hover=’av-hover-grow’ link=” target=” caption=” font_size=” appearance=” overlay_opacity=’0.4′ overlay_color=’#000000′ overlay_text_color=’#ffffff’ animation=’pop-up’ admin_preview_bg=”][/av_image]
[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Kozolec
[/av_textblock]
[/av_one_half][av_one_half first min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]
[av_heading heading=’Ali bo v dobro vseh?’ tag=’h3′ style=” size=” subheading_active=” subheading_size=’15’ padding=’10’ color=” custom_font=” admin_preview_bg=”][/av_heading]
[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Ni veliko živali, ki bi bile tako univerzalen simbol delanja dobrega, kot je to čebela. Čebela oprašuje cvetove in s tem razširja življenje. Z zbiranjem medičine in proizvajanjem drugih čebeljih pridelkov človeku ponuja hranilo, zdravilo in po sladek.
Za razširjanje dobrega je zaslužen tudi Anton Janπa, ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden izmed najboljših poznavalcev čebel. Sicer akademsko izobraženi slikar je v 18. stol. deloval kot prvi učitelj čebelarstva na dunajskem cesarskem dvoru.
Kranjska čebela (Apis mellifera carnica) je avtohtona čebelja pasma, ki je nastala na območju Slovenije in je trenutno druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu.
[/av_textblock]
[/av_one_half]
[av_one_half min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]
[av_image src=’https://www.rc-carniola.si/wp-content/uploads/2018/02/Cebele_web-1.jpg’ attachment=’675′ attachment_size=’full’ align=’center’ styling=” hover=’av-hover-grow’ link=” target=” caption=” font_size=” appearance=” overlay_opacity=’0.4′ overlay_color=’#000000′ overlay_text_color=’#ffffff’ animation=’pop-up’ admin_preview_bg=”][/av_image]
[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Kranjska čebela
[/av_textblock]
[/av_one_half]
