[av_section min_height=” min_height_px=’500px’ padding=’default’ shadow=’no-shadow’ bottom_border=’no-border-styling’ bottom_border_diagonal_color=’#333333′ bottom_border_diagonal_direction=” bottom_border_style=” id=” color=’alternate_color’ custom_bg=” src=” attachment=” attachment_size=” attach=’scroll’ position=’top left’ repeat=’no-repeat’ video=” video_ratio=’16:9′ overlay_opacity=’0.5′ overlay_color=” overlay_pattern=” overlay_custom_pattern=” av_element_hidden_in_editor=’0′]

[av_heading tag=’h3′ padding=’10’ heading=’Izvor imena Carniola’ color=” style=’blockquote modern-quote’ custom_font=” size=’34’ subheading_active=” subheading_size=’15’ custom_class=” admin_preview_bg=”][/av_heading]

[av_hr class=’invisible’ height=’50’ shadow=’no-shadow’ position=’center’ custom_border=’av-border-thin’ custom_width=’50px’ custom_border_color=” custom_margin_top=’30px’ custom_margin_bottom=’30px’ icon_select=’yes’ custom_icon_color=” icon=’ue808′ font=’entypo-fontello’ admin_preview_bg=”]

[av_one_half first min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]

[av_heading tag=’h3′ padding=’10’ heading=’Grb vojvodine Kranjske’ color=” style=” custom_font=” size=” subheading_active=” subheading_size=’15’ custom_class=” admin_preview_bg=”][/av_heading]

[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Grb vojvodine Kranjske prikazuje orla z 12 peresi in rumeno-rdečim ležečim polmesecem. Spodaj se pod osrednjo krono ponovi isti motiv še na ščitu. Od tod izvira tudi orel v podobi Rotary Kluba Ljubljana Carniola.
[/av_textblock]

[av_image src=’https://www.rc-carniola.si/wp-content/uploads/2018/02/Carniola-znak_web-2-250×300.jpg’ attachment=’685′ attachment_size=’medium’ align=’left’ styling=” hover=’av-hover-grow’ link=” target=” caption=” font_size=” appearance=” overlay_opacity=’0.4′ overlay_color=’#000000′ overlay_text_color=’#ffffff’ animation=’pop-up’ admin_preview_bg=”][/av_image]

[/av_one_half][av_one_half min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]

[av_heading tag=’h3′ padding=’10’ heading=’Carniola, Karniola, Crein ali Kranjska?’ color=” style=” custom_font=” size=” subheading_active=” subheading_size=’15’ custom_class=” admin_preview_bg=”][/av_heading]

[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Karniola (lat. Carniola) je bila zgodnje srednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, ki se je razvila po zatonu rimske države in selitvah narodov.

O kneževini Karnioli je malo znanega, saj je v zgodovinskih virih o njej le nekaj omemb. Med zgodovinarji in arheologi prevladuje mnenje, da se je razvila na prehodu iz 8. v 9. stoletje na področju zgornjega Posavja, s prvotnim središčem v Carniumu (današnji Kranj).
[/av_textblock]

[av_image src=’https://www.rc-carniola.si/wp-content/uploads/2018/02/Karniola_ok_web-1-300×200.jpg’ attachment=’687′ attachment_size=’medium’ align=’left’ styling=” hover=’av-hover-grow’ link=” target=” caption=” font_size=” appearance=” overlay_opacity=’0.4′ overlay_color=’#000000′ overlay_text_color=’#ffffff’ animation=’pop-up’ admin_preview_bg=”][/av_image]

[/av_one_half][/av_section][av_section min_height=” min_height_px=’500px’ padding=’default’ shadow=’no-shadow’ bottom_border=’no-border-styling’ bottom_border_diagonal_color=’#333333′ bottom_border_diagonal_direction=” bottom_border_style=” id=” color=’main_color’ custom_bg=” src=” attachment=” attachment_size=” attach=’scroll’ position=’top left’ repeat=’no-repeat’ video=” video_ratio=’16:9′ overlay_opacity=’0.5′ overlay_color=” overlay_pattern=” overlay_custom_pattern=” av_element_hidden_in_editor=’0′]
[av_one_half first min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]

[av_heading tag=’h3′ padding=’10’ heading=’Prve omembe imena’ color=” style=” custom_font=” size=” subheading_active=” subheading_size=’15’ custom_class=” admin_preview_bg=”][/av_heading]

[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Ob koncu 8. stoletja jo omenja langobardski kronist Pavel Diakon, ki za deželo uporabi oznako Carniola, patria Sclavorum (Karniola, domovina Slovanov). Frankovski državni anali v 8. stol. omenjajo pleme Carniolenses in Vojnomira Slovana (Wonomyr Sklavus) kot njihovega domnevnega kneza.
[/av_textblock]

[/av_one_half][av_one_half min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]

[av_heading tag=’h3′ padding=’10’ heading=’Kneževina Karniola’ color=” style=” custom_font=” size=” subheading_active=” subheading_size=’15’ custom_class=” admin_preview_bg=”][/av_heading]

[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Kneževina Karniola je bila verjetno v času frankovskih vojn z Avari v 8. stol. vključena z relativno samostojnostjo v Furlansko vzhodno krajino. Svojo plemensko ureditev je najbrž ohranila vse do l. 828. V času med propadom avarskega kaganata in ukinitvijo kneževine naj bi se po nekaterih domnevah Karniolci začeli oblikovati kot posebno pleme z lastno etnično identiteto, vendar pa naj bi uvedba neposredne grofovske uprave ta proces prekinila.

Po porazu Ljudevita Posavskega so Franki namreč spremenili upravnoteritorialno organizacijo in ozemlje razdelili na več mejnih grofij. Med njimi je bila najpomembnejša prav Karniola, ki je bila sprva podložna bavarskemu vojvodi.
[/av_textblock]

[/av_one_half]
[/av_section]

[av_section min_height=” min_height_px=’500px’ padding=’default’ shadow=’no-shadow’ bottom_border=’no-border-styling’ bottom_border_diagonal_color=’#333333′ bottom_border_diagonal_direction=” bottom_border_style=” id=” color=’alternate_color’ custom_bg=” src=” attachment=” attachment_size=” attach=’scroll’ position=’top left’ repeat=’no-repeat’ video=” video_ratio=’16:9′ overlay_opacity=’0.5′ overlay_color=” overlay_pattern=” overlay_custom_pattern=” av_element_hidden_in_editor=’0′]
[av_one_half first min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]

[av_heading tag=’h3′ padding=’10’ heading=’Kranjska krajina’ color=” style=” custom_font=” size=” subheading_active=” subheading_size=’15’ custom_class=” admin_preview_bg=”][/av_heading]

[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Leta 973 se v listinah prvič pojavi Kranjska krajina, oziroma Kranjska marka (Creina mark), podložna koroškemu vojvodi. Henrik IV jo leta 1077 podeli v fevd oglejskemu patriarhu in čeprav je v naslednjem obdobju formalno ostala pod njihovo vladavino, pa v tem času ni živela kot enotna upravna enota.
[/av_textblock]

[/av_one_half][av_one_half min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]

[av_heading tag=’h3′ padding=’10’ heading=’Razkroj grofije’ color=” style=” custom_font=” size=” subheading_active=” subheading_size=’15’ custom_class=” admin_preview_bg=”][/av_heading]

[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
V 12. in 13. stoletju je grofija obstajala tako rekoč le na papirju, saj je bila ozemeljsko razbita na več relativno samostojnih teritorialnih gospostev, ki so jih obvladovale močne plemiške družine kot npr. Babenberžani, Višnjegorski, Andeški in Spanheimski.

Ko se je koroški vojvoda Ulrik III. Spanheimski oženil z zadnjo predstavnico Andeških, je prevladal nad Kranjsko in postal deželni gospod. Hkrati je preselil sedež svojih posesti v Ljubljano, ki se je odtlej pričela razvijati kot glavno mesto dežele.
[/av_textblock]

[/av_one_half]
[/av_section]

[av_section min_height=” min_height_px=’500px’ padding=’default’ shadow=’no-shadow’ bottom_border=’no-border-styling’ bottom_border_diagonal_color=’#333333′ bottom_border_diagonal_direction=” bottom_border_style=” id=” color=’main_color’ custom_bg=” src=” attachment=” attachment_size=” attach=’scroll’ position=’top left’ repeat=’no-repeat’ video=” video_ratio=’16:9′ overlay_opacity=’0.5′ overlay_color=” overlay_pattern=” overlay_custom_pattern=” av_element_hidden_in_editor=’0′]
[av_one_half first min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]

[av_heading heading=’Prevlada Habsburžanov’ tag=’h3′ style=” size=” subheading_active=” subheading_size=’15’ padding=’10’ color=” custom_font=” admin_preview_bg=”][/av_heading]

[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Ulrika je v Kranjski nasledil češki kralj Otokar II. Premysl, ki l. 1276 poleg Kranjske zasede še Koroško. Ker se ni uklonil zahtevi državnega zbora, naj posesti prepusti Habsburžanom, se zaplete v vojno z nemškim kraljem Rudolfom I. Slednji si l. 1282 pribori Kranjsko in jo podeli v fevd svojima sinovoma. Habsburžani se nato na območju Kranjske obdržijo vse do 20. stoletja.
[/av_textblock]

[/av_one_half][av_one_half min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]

[av_heading heading=’Vojvodina Kranjska’ tag=’h3′ style=” size=” subheading_active=” subheading_size=’15’ padding=’10’ color=” custom_font=” admin_preview_bg=”][/av_heading]

[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
V 12. in 13. stoletju je grofija obstajala tako rekoč le na papirju, saj je bila ozemeljsko razbita na več relativno samostojnih teritorialnih gospostev, ki so jih obvladovale močne plemiške družine kot npr. Babenberžani, Višnjegorski, Andeški in Spanheimski.

Ko se je koroški vojvoda Ulrik III. Spanheimski oženil z zadnjo predstavnico Andeških, je prevladal nad Kranjsko in postal deželni gospod. Hkrati je preselil sedež svojih posesti v Ljubljano, ki se je odtlej pričela razvijati kot glavno mesto dežele.
[/av_textblock]

[/av_one_half]
[/av_section]

[av_section min_height=” min_height_px=’500px’ padding=’default’ shadow=’no-shadow’ bottom_border=’no-border-styling’ bottom_border_diagonal_color=’#333333′ bottom_border_diagonal_direction=” bottom_border_style=” id=” color=’alternate_color’ custom_bg=” src=” attachment=” attachment_size=” attach=’scroll’ position=’top left’ repeat=’no-repeat’ video=” video_ratio=’16:9′ overlay_opacity=’0.5′ overlay_color=” overlay_pattern=” overlay_custom_pattern=” av_element_hidden_in_editor=’0′]
[av_one_half first min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=” mobile_display=”]

[av_heading heading=’Ilirske province’ tag=’h3′ style=” size=” subheading_active=” subheading_size=’15’ padding=’10’ color=” custom_font=” admin_preview_bg=”][/av_heading]

[av_textblock size=” font_color=” color=” admin_preview_bg=”]
Leta 973 se v listinah prvič pojavi Kranjska krajina, oziroma Kranjska marka (Creina mark), podložna koroškemu vojvodi. Henrik IV jo leta 1077 podeli v fevd oglejskemu patriarhu in čeprav je v naslednjem obdobju formalno ostala pod njihovo vladavino, pa v tem času ni živela kot enotna upravna enota.
[/av_textblock]

[/av_one_half]
[/av_section]