Zanimivosti o Ljubljani

Ljubljana ni eno tistih mest, ki se rada bahajo s količinskimi superlativi. Po svoji velikosti sodi med srednje velika evropska mesta, hkrati pa ohranja značaj manjšega kraja. Tisto, česar Ljubljani ne oporeka prav nihče, je kakovost življenja, ki jo priznavajo tudi največji svetovljani. Ljubljana ima vse, kar imajo tudi velike prestolnice: je politično in kulturno srce slovenskega naroda; pomembno evropsko trgovsko, poslovno, kongresno in sejemsko središče, pa tudi prometno, znanstveno in izobraževalno središče Slovenije.

Sprehod skozi zgodovino

Podrobnega zgodovinskega orisa Ljubljane se na tem mestu ne bomo lotevali. Našteli bomo le nekaj zanimivosti iz njene bogate zgodovine in vas sproti popeljali na foto-sprehod po ljubljanskih ulicah. Videli boste, Ljubljana vsakogar očara s svojo butično unikatnostjo, s številnimi malimi dragulji, ki nas navdušijo, če jih le znamo opaziti. Strateški geografski položaj Ljubljane je od nekdaj privabljal v mesto pomembneže, trgovce, popotnike, pa tudi vojake. Po naselbini koliščarjev, kulturi žarnih grobišč in ilirski vojaški postojanki, na tem mestu nastane rimska vojaška utrdba Emona.

Zgodovina Ljubljane šteje več kot 5000 let, pa vendar ji je v teh petih tisočletjih uspelo ohraniti sledove vseh obdobij zgodovine: od antičnega Rima, do srednjeveških uličic v starem delu mesta, do renesančnih, baročnih in secesijskih pročelij, okraπenih portalov, romantičnih vodnjakov in mostov, ki vodijo preko reke Ljubljanice…

Ostanki rimskega obzidja so še danes lepo vidni na Mirju. Deloma je obzidje rekonstruirano, vendar so originalni rimski ostanki od dela, ki je bil dodan v sodobnosti, ločeni z nizom belih prodnatih kamenčkov. Z lahkoto jih boste opazili, če se sprehodite mimo. Morda ob obzidju srečate kakšnega plezalca, saj je rimsko obzidje odličen poligon za trening prostega plezanja.

Rimsko obzidje

Tromostovje

Ena najbolj prepoznavnih ljubljanskih znamenitosti, ki je posebej očarljiva v prednovoletnem času, je zagotovo Tromostovje. Ta trojni most je bil zasnovan kot trg na vodi in je sestavljen iz enega glavnega mostu za vozila in dveh stranskih za pešce. Njegov avtor, mojster Plečnik, je idejo zanj dobil v Pragi, ko so ob rekonstrukciji Karlovega mostu postavili ob straneh dve manjši brvi za pešce.

Ljubljana ni bila nikoli zelo bojevito mesto. Tu se je sklepal mir. Leta 1821 je bil tu kongres Svete alianse, ki je po končanih napoleonskih vojnah utrdil geografsko podobo Evrope za skoraj točno 100 let.

V spomin na kongres Svete alianse je dobil ime tudi eden izmed osrednjih ljubljanskih trgov, ki ga v samem centru mesta dopolnjuje še čudovit mestni park Zvezda.

V deželni zbor z ragljo in trobento

Ljubljano je dvakrat prizadejal potres. Prvič, leta 1511, vendar so mesto v celoti obnovili, potres pa je pospešil zamenjavo lesenih hiπ z zidanimi. Drugič se je to zgodilo 1895, ko je bila močno poškodovana polovica ljubljanskih zgradb. Za temeljito obnovo je bil zaslužen župan Ivan Hribar, ki je bil skupaj s političnim sopotnikom, pisateljem Ivanom Tavčarjem, pred prvo svetovno vojno ena vodilnih osebnosti kranjske slovenske liberalne Narodne napredne stranke.

Župan Ivan Hribar

Kadar so Kranjski liberali hoteli doseči svoj cilj, so bili pri tem uporni in nadvse inovativni – včasih celo nadpovprečno muzikalni. Slovenska kronika XX. stol. pravi takole:

“Ko je konec marca 1906 ministrski predsednik Gautsch nenadoma sklical kranjski deželni zbor in mu predložil v obravnavo predlog deželno-zborske volilne reforme za Kranjsko, je prišlo že na prvi seji do velikih zapletov. Zlasti Narodno napredna stranka, ki je v tistih dneh ostro protestirala proti Gautschevemu predlogu, je videla v nenadnem sklicu deželnega zbora provokacijo. Ko pa so liberalni poslanci videli, da je vladni predlog volilne reforme za Kranjsko pisan na kožo klerikalcem in nemškim veleposestnikom, so se odločili za obstrukcijo.

Zasedanja deželnega zbora so se udeležili oboroženi “z vsakovrstnimi instrumenti”. Že na dopoldanski seji je bilo v zboru izredno bučno. Dr. Tavčar “je piskal na piščalko, Hribar je sukal ragljo, Pirc je bíl z renami, dr. Ferjančič, dr. Majaron in Božič so zvonili s kravjimi zvonci itd., vmes so piskali in trobili. Pirc je naposled prinesel velikanski rog in je nanj trobil.” Na popoldansko sejo pa so liberalci prišli oboroženi s še hrupnejšimi inštrumenti. “Dr. Tavčar je imel trobento, ki je tako trobila, da so se šipe tresle. Posl. Pirc in župan Hribar sta natezala lajno, dr. Majaron je tolkel veliki boben. Supančič je piskal, Arko je zvonil s kravjim zvoncem.” Ker je bil v zbornici “takšen ropot in šum, da so bolela ušesa”, je deželni glavar ob osmih zvečer prekinil sejo.”

Legenda o nastanku Ljubljane

Ljubljano naj bi po legendi ustanovil mitološki grški junak Jazon. Z ukradenim zlatim runom je potoval prek črnega morja navzgor po rekah Donavi, Savi in nazadnje Ljubljanici, vse do njenega izvira. Tam naj bi ob velikem jezeru živela pošast, ki jo je Jazon premagal in ubil. Ta pošast je dobila lik v Ljubljanskem zmaju, ki danes domuje v ljubljanskem mestnem grbu in na Zmajskem mostu.

O zmaju in Ljubljančankah šaljivo

Obstaja pa še ena, nekoliko manj znana legenda o zmaju in Ljubljančankah. Pravijo, da zmaj pomiga z repom vsakič, ko Zmajski most prečka nedolžna polnoletna Ljubljančanka. In pravijo tudi, da se to v vsej zgodovini Ljubljane še ni zgodilo. Pa naj verjame, kdor more…

Ljubljanski zmaj